napisala Petra
Ta članek sem donirala tudi društvu KPR Slovakia

Listovka je zelo dobra zemlja za rastline. Vsebuje le malo hranil, zato pa je bogata z minerali in hranili v sledeh. Vanjo lahko sadimo rastline bodisi neposredno bodisi pa ji v razlicnih razmerjih primešamo druge substrate in tako pripravimo namenske zemlje. Zelo dobro se obnese pri domaci vzgoji sadik zelenjadnic. Zaradi uravnotežene vsebnosti mikroelementov je uporabna tudi pri zdravljenju obolelih in izcrpanih rastlin. Najbolje pa je to, da listovko lahko z malo potrpežljivosti pripravimo sami.

Listovka je zemlja iz odpadlega listja. Namesto, da listje naših dreves in grmov zavržemo ali kompostiramo skupaj s gospodinjskimi odpadki, in drugim odpadnim organskim materialnom, naredimo sledece: nekje na vrtu pripravimo prostor, listnico, kjer bomo kompostirali samo listje. Prostor naj bo cim bolj sencen in vlažen. Lahko izkopljemo jamo v tla, listnico lahko ogradimo z deskami, ali pa uporabimo namenske platicne kompostirnike, kar pa ni nujno najbolje. Dimenzije listnice so poljubne, vsekakor pa je smiselno da je dolga in široka vsaj ¾ m in visoka vsaj 0,5 m. Jeseni preprosto sproti grabimo odpadlo listje in iglice – uporabimo vse listje (tudi orehovo) in iglice – da le na listih ni prisotna kakšna rastlinska bolezen (npr. razne plesni). Ko je naša listnica polna liste stlacimo oz. jih dobro pohodimo, da dobimo dodaten prostor pa tudi zato, da se bo cim vec vlage zadržalo v kupu. Vmes lahko dodamo tudi tanjše vejice brez trnov, nekje do debeline svincnika, narezane ali nasekane na cim krajše kose. Ko zmanjka listja smo opravili za to leto. Kupa ne pokrivamo, saj se mora dobro napojiti z vodo. Spomladi pograbimo še tiste liste, ki so se nam jeseni izmuznili. Cez poletne suše je listnica lahko pokrita, lahko samo nasujemo malo zemlje cez ali pa jo pustimo tako kot je, saj starega listja v naravi nihce ne pokriva.

Cez celo leto (vcasih dlje), kolikor proces traja, se bodo v listnico naseljevali razlicni organizmi: glive, bakterije, gliste, deževniki, pražuželke, izopodni raki, razlicne žuželke in njihove licinke. Listni kup tako v vrtu nudi izvrstno skrivališce, lovišce in razmnoževalni prostor vsem tistim koristnim živalicam, ki jih želimo pri ekološki vzgoji rastlin. In le vsi ti organizmi skupaj, ob zadostni kolicino vlage in toplote, lahko razgradijo staro listje do na otip mastne, mehke, zracne in humozne zemlje crne barve, ki jo imenujemo listovka.

Ko boste po letu dni (v suhih letih ali pri težje razgradljivih listi bosta verjetno potrebni dve leti) razdrli listni kup boste najprej opazili, da je vsa zemlja trdno stlacena v gmoto, ki jo je težko zdrobiti. Poleg tega najbrš zaradi estetskih razlogov ne boste želeli saditi rož v zemljo v kateri mrgoli bitjec. Z lopato razsekajte gmoto z navpicnimi zamahi na cim tanjše rezine, nato pa jih z rokami ali lopato prenesite na vodoravno postavljeno sejalno mrežo (luknjice velike približno 5x5 mm). Kose pustite na soncu tik nad tlemi v vrtu – soncna svetloba in toplota bosta pregnala živalce skozi luknjice nazaj v tla. Po nekaj dneh kose zdrobite in presejte ter dodajte malo vode – listovka je pripravljena za sajenja. Ce pa imate doma kokoši, vam bodo z veseljem pomagale: ko listovko narežete (v tam primeru na debelejše kose) omogocite kokošim dostop v listnico. Kokoši se bodo do sitega najedle svojega plena, za zraven pa bodo razdrobile in ocistile vašo listovko. Ostane vam le, da jo presejete in odstranite vecje vejice in cele liste.

Listovko, ki je ne boste porabili takoj lahko shranite v temne vrece v vrtni lopi ali kleti. Ker priprava listovke traja dalj casa, in ce imate dovolj prostora, morda ni slabo pripraviti dve listnici eno zraven druge – tako boste imeli ne glede na vreme preko leta vedno dovolj listovke.

Če boste listovko uporabljali za setev jo je potrebno najprej razkužiti, tako kot vse druge sejalne substrate. Lahko jo prepečete v pečici, ali prelijete z vrelo vodo. Vsekakor jo pred setvijo pustite, da se ohladi in po potrebi osuši.

Nazaj na vrh / Back to top

Domov / Home