Avtor: Petra

Prvic sem se z kakršno koli gesnerijevko srecala, seveda, z zbirko hibridoy sobnih vijolic, ki jih je gojila babica. Vendar pa sem jih resnicno vzljubila šele, ko mi je prvic zacvetel rešeni primerek vrste Aeschynanthus speciosus. Takrat nisem imela pojma kakšna rastlina bi naj to bila. Zato sem v pred-internetni dobi porabila kar precej casa za brskanje po skladovnicah knjig, preden sem ugotovila za katero vrsto gre. In tissti prvi cvet je še vedno drag spomin, ki ga hranim med stranmi Heywoodovih Cvetnic.

Upam, da boste gesnerijevke preko tega clanka malo bolje spoznali tudi vi.

Gesnerijevke so velika družina dvokaličniških zelišc in grmov. Zelo veliko vrst je epifitskih. Velika vecina predstavnikov je tropskih in so razširjene predvsem po južni polobli. Za vrtnarje so gesnerijevke zanimive, ker je mnogo predstavnikov lepih okrasnih rastlin, geologi jih postavijo kot enega od dokazov premikanja kontinentov, botanike pa tako ali tako vedno znova navdušujejo. Družina je opisana glede na rod Gesneria, ki je poimenovan po švicarskem humanistu Conradu Gessnerju. V flori Slovenije niso prisotne, dve vrsti iz rodu Ramonda pa uspeva na obmocju bivše Jugoslavije, ena v Srbiji druga v Makedoniji.

Ob ogledu zemljevida razširjenosti gesnerijevk po svetu se postavi par vprašanj. Kako in zakaj je ena skupina rastlin poselila samo južne kontinente? Drugo, za Evropske rastlinske navdušence, intrigantno vprašanje je kako je tistih nekaj nekaj redkih predstavnikov prispelo na gorovja južne Evrope?

Preden poskusimo odgovoriti, si oglejmo dve znanstveni ugotovitvi:

Prva – paleobotanicna: Predniki cvetnic so se locili od golosemenk pred približno 245-202 milijoni let in prve fosilne cvetnice datirajo izpred 140 milijonov let. Cvetnice so se razvile v izjemno veliko oblik v spodnji kredi in postale pogoste pred približno 100 milijoni let. Kot dominantna drevesa so zamenjale iglavce šele pred 60-100 milijoni let.

Druga – paleogeografska: Pracelina Pangeja je razpadla na Lavrazijo in Gondwano. Gondwano so sestavljali zametki današnje Južne Amerike, Afrike, Arabije, Antarktike, Avstralije in Indijskega podkontinenta in še nekaj manjših drobcev. Gondwana je pod vplivom tektonskih sil zacela razpadati v spodnji Juri, pred približno 184 milijoni let. Masivne erupcije bazaltne lave so spremljale odcepljanje Vzhodne (Antarktika, Madagaskar, Indija in Avstralija) od Zahodne Gondwane (Afrika, Južna Amerika). Ostanki Gondwane se še vedno drobijo: tektonske sile, ki trgajo Afriko so ustvarile rdece morje in Vzhodno-afriški tektonski jarek. Slednji je, mimogrede, zibelka cloveštva.

Znacilnosti

Gesnerijevke so redke v Afriki, V Ameriki pa jih pogosto obravnavajo kot tropsko protiutež družini Scrophulariaceae (crnobinovke), ki je razširjena v glavnem v zmernem pasu. Ta pogled potrebuje specifikacijo in delno popravek. Za razliko od tradicionalnega prepricanja se gesnerijevke niso razvile iz predniških crnobinovk, ampak so se ocitno razvile neodvisno. Ceprav vecina je vecina rodov tropskih, filogenija razkriva, da so gesnerijevke najverjetneje tropska obmocja invadirale sekundarno iz toplih-zmernih in subtropskih klimatov. Torej razširjenost gesnerijevk ni nikakor vzporedna razširjenosti primarno tropskih rastlin, kot so na primer palme ( Arecaceae ), saj je njihov izvor ekstra-tropski.

Gesnerijevke so zelišca ali grmi, redko drevesa. Imajo nasprotne ali premenjalne, vcasih le pritlicne liste (redko samo en list). Listi so enostavni, celi ali nazobcani (redko pernato deljeni) in so brez prilistov. Podzemni deli so lahko vlaknati, oleseneli gomolji, luskasti rizomi ali nadzemni stoloni. Cvetovi so dvospolni, somerni (zigomorfni) in so združeni v grozdasta, pakobulasta socvetja ali pa so posamicni. Cašnih listov je pet, so prosti ali pri dnu cevasti. Vencnih listov je prav tako pet in so pri dnu zrasli v bazalno cev. Vencne krpe so nesomerne, dvoustnate, redko kolesaste. Imajo dva ali štiri prašnike, ki so pogosto združeni v pare, prašnice se odpirajo s podolžno razpoko. Plodnica je nadrasla ali podrasla, enopredalasta, s številnimi semenskimi zasnovami. Te so prirasle na obicajno dve placenti, ki sta parietalni ali vboceni. Vrat pestica je en sam in nosi dvokrpo ali cašasto brazdo. Obrocast, krpat ali enostranski nektarij leži med plodnico in vencnimi listi. Plod je okrogla ali podolgovata glavica, redko jagoda. Semena so številna, drobna, z endospermom ali brez in z ravnim kalckom.

Razširjenost in sistematika znotraj družine

Obstaja najmanj 125 rodov in nekje med 2000 in 3200 vrst. Med imeni je prisotnih nekaj sinonimov, nekaj rodov je morda preširoko ali preozko definiranih, botaniki pa vsako leto odkrijejo še kako novo vrsto.

Vecina gesnerijevk je razširjeno pantropsko in pansubtropsko (tropi in subtropi Novega in Starega sveta): obe Ameriki od Mehike proti jugu, vzhodno, zahodno in južno Afriko, Madagaskar, JV Azijo, Polinezijo in Australazijo. Nekaj izjem je najti v zmernih klimatih: na severu (Evropa: Pirineji, Balkan; Azija: Himalaja, Kitajska s severno Kitajsko in Japonsko) in na jugu (JV Avstralija, Nova Zelandija, Cile).

Družina poseljujeje V Aziji in Maleziji je endemnih kakih 60 rodov, prav toliko v Amerikah, v Afriki je endemnih 9 rodov (približno 160 vrst), v Evropi 3 rodovi (6 vrst). Izkljucno na južni polobli raste 9 rodov (20 vrst). Dva rodova imata transkontinentalno distribucijo: Rhynchoglossum je prisoten tako v Aziji kot v neotropih (z vrsto R. azureum ), Epithema ( E. tenue v zahodni Afriki) in kakih 20 vrst v Maleziji in kontinentalni Aziji.

Družino Gesneriaceae lahko razdelimo na dve poddružini: Cyrtandroideae in Gesnerioideae . V vsako poddružino pride približno polovica rodov. Poddružini se locita po tem, da sta pri Cyrtandroideae kotiledona (klicna lista) neenako dolga, medtem ko sta pri Gesnerioideae enako dolga. Ta delitev je podprta s podatki iz kemizma barvil in vzorci kromosomskih števil. Vsako od poddružini nadalje razdelimo na tribuse. Za lažjo razlago razširjenosti vsako od poddružin raje razdelimo na dve vecji skupini. Cyrtandroideae razdelimo na epithematoidne in didymocarpoidne gesnerijevke, Gesnerioideae pa na gesneroidne in coronantheroidne gesnerijevke.

Epithematoidne: J in JV Azija do Nove gvineje, ena vrsta Epithema ( E. tenue ) v zahodni Afriki ter ena vrsta Rhynchoglossum ( R . azureum ) od Srednje Amerike do Venezuele.

Didymocarpoidne: J, V in JV Azija, Filipini, Malajski arhipelag od Sumatre do Nove Gvineje (vecina rodov poseljuje približno obmocje Indonezije), Polinezija ( Cyrtandra ). V, Z in J Afrika, Madagaskar ( Streptocarpus in sorodstvo). J Evropa ( Ramonda, Haberlea, Jancaea ).

Coronantheroidne: Omejene na južno poloblo. SV Avstralija (Lenbrassia ), JV Avstralija ( Fieldia ), JZ Pacifiški otoki: Negria na otoku Lorda Howea, Coronanthera grandis na Solomonovih otokih, Nova Kaledonija ( Coronanthera , Depanthus ), Nova Zelandija ( Rhabdothamnus ) in zmerna Južna Amerika (Cile in preko meje v Argentino: Mitraria , Sarmienta , Asteranthera ).

Gesneroidne: Jug Severne Amerika (srednja in južna Mehika), Srednja Amerika in tropska Južna Amerika, južno do JV Brazilije in severa Argentine in Urugvaja (predvsem Sinningia in sorodstvo).

Pot okoli sveta

Gesnerijevke so se iz najverjetneje razvile na obmocju današnje Južne Amerike pred 70 milijoni let. Poddružina Cyrtandroideae je kmalu dispergirala na obmocje današnje Afrike, kjer se je razvilo veliko novih oblih. Ko je pra-Afrika razpadala so se nekateri drobci tedanje severne Afrike potovali na sever, prikljucili nastajajoci Evropi in postali Južna Evropa – tako so predniki rodov Jankaea , Ramonda in Haberlea prispeli na obmocje, ki bo postalo Pirineji in Balkanski polotok ... skupaj z tem obmocjem! Cyrtandroide gesnerijevke so uspele poseliti Madagaskar in Indijo nekako v casu, ko sta slednja ali že bila locena otoka ali pa sta bila še del Vzhodne Gondwane. Vsekakor so cyrtandroide z Indijo potovale na sever, kjer so bile price vzponu Himalaje, ko se je Indijska plošca zarila v južni del Evrazijske plošce. Od tam so imele cyrtandroide prosto pot v vzhodno in JV Azijo in po Tihomorskih otokih vse do Havajev. Preko indonezijskih otokov v Polinezijo lahko z molekularnimi analizami lahko na primer sledimo evoluciji rodu Cyrtandra in zaporedju po katerem je poseljeval nove habitate (otoke) ta, z 600 vrstami, najobširnejši rod gesnerijevk. Na Japonsko so prispele na podoben nacin kot v J Evropo.

V Afriki ni predstavnikov poddružine Gesnerioideae , saj je pri poti na vzhod najverjetneje ubrala drugo, južno pot; prek juga J Amerike na Antarktiko, ki je takrat imela zmerno podnebje, sedaj pa na njej domujejo samo še 4 avtohtone vrste cvetnic. Od tam so gesnerioide poselile Avstralijo, ki je tedaj še bila povezana z Antarktiko. Iz Avstralije so poselile Novo Zelandijo, Novo Kaledonijo in druge JZ Pacifiške otoke.

Koevolucija s pticami

Evolucija približno polovice gesnerijevk Novega Sveta je potekala deloma kot koevolucija z pticjimi opraševalci, predvsem z kolibriji, ki so endemni obema Amerikama. Znacilni cvetovi, ki jih oprašujejo kolibriji, so dvoustnati in pogosto rdeci ( Columnea, Asteranthera in nekatere Sinningia ) – zato ker ptice privabljajo rdece / rdeckaste barve. Drugi opraševalci, udeleženi v razvoju gesnerijevk so cebele, netopirji, metulji, vešce in muhe. Nekatere vrste rodov Hypocyrta, Besleria in Alloplectus imajo vrecasto vencno cev s stisnjenim vratom , katere pomen še ni jasen. Rod Starega sveta Aeschynanthus kaže zaradi opraševanja s ptici paralelen razvoj z rodom Columnea. Cvetovi igrajo pri opraševanju gesnerijevk pomembno vlogo, vendar obstajajo tudi drugi, ekstra-floralni nacini privabljanja opraševalcev. Na primer kricece obarvani laski na listih in cašah ali obarvanost listov z ucinkom vitraža, kadar je list opazovan proti svetlobi.

Daljni sorodniki

Družine zelnatih rastlin, sorodnih gesnerijevkam so crnobinovke (Scrophulariaceae ), pojalnikovke ( Orobanchaceae ) in mešinkovke ( Lentibulariaceae ). Vecinoma lesnate trobentovke (Bignoniaceae ) imajo podobne cvetove, vendar so njihovi plodovi oleseneli in so pogosto dvopredalasti, imajo krilata semena ter deljene liste. Polodnica gesnerijevk je lahko podrasla ali nadrasla kot pri crnobinovkah, vendar ima, za razliko od slednjih, en predal namesto dveh. Po najveckrat parietalnih placentah in nadrasli plodnici se gesnerijevke razlikujejo od bazalnih placent znacilnih za mešinkovke. Pojalnikovke so paraziti in so brez klorofila, torej se tudi razlikujejo od gesnerijevk. Precej raziskav molekularne sistematike je pokazalo gesnerijevke pravzaprav niso ožje sorodne nobeni drugi družini znotraj reda Lamiales . V zadnjem casu pa je nakazan sesterski odnos z družino Calceolariaceae , ki je bila oddeljena od družine Scrophulariaceae . Spet druge raziskave so nakazale, da sta rodova Sanango in Peltanthera , ki so ju do sedaj šteli k drugim družinam, dejansko bolj sorodna gesnerijevkam kot drugim taksonom znotraj Lamiales in bi ju torej morali šteti k njim.

Feniksov cvet iz Srbije

V rodu Ramonda poznamo 3 vrste drobnih rozetastih rastlin, vse so paleoendemne (reliktni endemiti) v gorah južne Evrope. Ramonda myconi raste v centralnih in južnih Pirinejih Španije in Francije. Ramonda nathaliae je endemna goram severne Albanije, severne Grcije in Makedonije. Tretja vrsta je Ramonda serbica , terciarni relikt Jelašnice in Sicevacke klisure (kanjona) v Srbiji. In ta drobna rastlina ima neverjetno zgodbo; ta rastlina je znana tudi kot kolacic oz. (srbski) feniksov cvet, saj lahko preživi popolno izsušitev. To je zagotovo nujno potrebna prilagoditev, saj v naravi raste v razpokah na skalovju, na substratu, ki se lahko hitro in popolnoma izsuši. Zgodba o odkritju te prilagoditve gre tako: leta 1928 je ruski botanik Pavel Cernavski izdelal herbarij, ki je vseboval tudi primerek kolacica. Po neseci je po herbarijski poli s popolnoma posušenim kolacicem polil kozarec vode. Cez nekaj dni je na veliko presenecenje odkril, da se je 'mrtvi' kolacic ne le regeneriral, ampak tudi zacel cveteti. Še istega leta je v Ruskem botanicnem castniku objavil to slucajno a pomembno odkritje. Rastline s sposobnostjo 'oživitve' je še nekaj – pustimo jih za drugo zgodbo.

Gesnerijevke in ljudje

Nekatere vrste naj bi uporabljali v kmeckem zdravilstvu, vendar je poglaviten pomen družine v njihovi okrasni vrednosti. Priljubljene vrtne in sobne rastline so predvsem iz rodov: Achimenes, Columnea, Episcia, Gesneria, Haberlea, Hypocyrta, Kohleria, Mitraria, Ramonda, Saintpaulia (afriška / usambarska vijolica), Sinningia (vrtnarske gloksinije), Smithiantha, Streptocarpus in Aeschynanthus .

Ce želite razmnožiti vašo najljubšo sobno gesnerijevko obstajajo tri enostavne metode, ki so odvisne od tipa rastline, ki jo imate – enostavno samo postavite pravi del rastline v skodelico vode in pocakajte nekaj tednov, da požene korenine:

1. Rozetaste rastline, npr. Saintpaulia in Streptocarpus , razmnožite z listnimi potaknjenci.

2. rastline z dolgimi stebli, npr. Aeschynanthus in Columnea , razmnožite z ca. 10 cm dolgimi reznicami vrha stebla.

3. Rastline, ki tvorijo stolone (živice), npr. Episcia in Kohleria , razmnožite z delitvijo (razsaditvijo) ukoreninjenih rastlinic.

Uvod v raznolikost gesnerijevk

Iz Novega Sveta naj izpostavimo rodove:

Columnea , 150 vrst grmov in plezavk, mnogo je epifitskih;

Sinningia , 60 vrst zelišc, nekatere med vrtnariji znane kot gloksinije;

Achimenes , 20 vrst pogosto dlakavih zelišc z rdecimo do modrimi cvetovi;

Episcia , 40 vrst drobnih plazecih zelišc;

Gesneria (47 vrst) in Rhytidophyllum (20 vrst), sorodna rodova z rumeno-zelenimi, belimi ali rdecimi cvteovi;

Gloxinia (ne smemo ga zamenjati z vrtnarskimi gloksinijami), 15 vrst zelišc z vijolicnimi zvonastimi ali cinobrasto rdecimi vrecastimi cvteovi;

Smithiantha , 4 Mehiške vrste z zelenimi ali škrlatnorjavimi žametnimi listi in piramidastimi socvetji oranžnordecih ali rumenkastih cevastih cvetov;

Phinaea , 10 vrst z belkastimi cvetovi;

Kohleria , 20 vrst opgosto z grozdastimi socvetju oranžnoredecih cvetov z kontrastnim pikastim vzorcem na notranji strani venca in z rjavozelenimi žametastimi dlakavimi listi.

Iz Starega Sveta naj izpostavimo rodove:

Ramonda , 3 vrste brezstebelnih dlakavih zelišc z velikimi cvetovi na neolistanih poganjkih, iz J Evrope;

Jankaea (1 vrsta) in Haberlea (1 vrsta), rozetasta alpinska zelišca z vijolicastimi cvetovi, iz J Evrope;

Conandron , 3 vrste japonskih rozetastih zelišc, ki jih tretirajo kot protiutež rodu Ramonda;

Titanotrichum , z eno samo vrsto iz Kitajske in Tajvana, ima cevaste cvetove, ki so na zunanji strani živo rumeni, na notranji pa marogasto rdece-rjavi z ozkim rumenim robom;

Chirita , 80 vrst zelišc iz tropske Azije z mesnatimi, pogosto deloma prosojnimi deli in velikimi belkastimi, modrimi, škrlatnimi ali rumenimi cvetovi v socvetjih;

Cyrtandr a, 600 vrst iz JV Azije in Oceanije;

Aeschynanthus , 70 vrst plazecih ali plezajocih polgrmov iz Daljnega Vzhoda;

Petrocosmea , 15 vrst iz JV Azije, podobnih rodu Saintpaulia;

Saintpaulia , 12 vrst vzhodno Afriških vecinoma rozetastih zelišc;

Streptocarpus , 130 Afrišcih vrst vednozelenih zelišc, pogosto z cvetovi podobnimi naprstecevim;

Seznam vseh rodov gesnerijevk:

Acanthonema

Achimenes

Aeschynanthus

Agalmyla

Allocheilos

Alloplectus

Allostigma

Alsobia

Amalophyllon

Ancylostemon

Anetanthus

Anna

Asteranthera

Beccarinda

Bellonia

Besleria

Boea

Boeica

Bournea

Briggsia

Briggsiopsis

[Brookea]

Calcareoboea

Cathayanthe

Championia

[Charadrophila]

Chautemsia

Chirita

Chiritopsis

Chrysothemis

Cobananthus

Codonanthe

Codonanthopsis

Colpogyne

Columnea s.l. ( incl. Dalbergaria, Pentadenia,Trichantha, Bucinellina)

Columnea s.str.

Conandron

Corallodiscus

Coronanthera

Corytoplectus

Crantzia

Cremersia

Cremosperma

Cremospermopsis

[Cubitanthus]

Cyrtandra

[Cyrtandromoea]

Dayaoshania

Deinocheilos

Deinostigma

Depanthus

Diastema

Didissandra

Didymocarpus

Didymostigma

Dolicholoma

Drymonia

Emarhendia

Episcia

Epithema

Eucodonia

Fieldia

Gasteranthus

Gesneria

Glossoloma

Gloxinella

Gloxinia

Gloxiniopsis

Goyazia

Gyrocheilos

Gyrogyne

Haberlea

Hemiboea

Hemiboeopsis

Henckelia

Heppiella

Hexatheca

Hovanella

Isometrum

Jancaea

Jerdonia

Kaisupeea

Kohleria

Lagarosolen

Lampadaria

Lembocarpus

Lenbrassia

Leptoboea

Linnaeopsis

Litostigma

Loxonia

Loxostigma

Lysionotus

Mandirola

Metabriggsia

Metapetrocosmea

Micraeschynanthus

Mitraria

Monophyllaea

Monopyle

Moussonia

Napeanthus

Nautilocalyx

Negria

Nematanthus

Neomortonia

Niphaea

Nodonema

Nomopyle

Oerstedina

Opithandra

Orchadocarpa

Oreocharis

Ornithoboea

Paliavana

Paraboea

Paradrymonia

Paraisometrum

Paralagarosolen

Pearcea

Petrocodon

Petrocosmea

Pheidonocarpa

Phinaea

Phylloboea

Platystemma

Primulina

Pseudochirita

Ramonda

Raphiocarpus

Reldia

Resia

Rhabdothamnopsis

Rhabdothamnus

Rhoogeton

Rhynchoglossum

Rhynchotechum

Rhytidophyllum

Ridleyandra

Rufodorsia

Saintpaulia

[Sanango]

Sarmienta

Schizoboea

Seemannia

Senyumia

Sepikea

Shuaria

Sinningia

Smithiantha

Solenophora

Sphaerorrhiza

Spelaeanthus

Stauranthera

Streptocarpus

Tengia

Tetraphyllum

Thamnocharis

Titanotrichum

Trachystigma

Tremacron

Trisepalum

Tylopsacas

Vanhouttea

Wentsaiboea

Whytockia

Literatura:

Heywood V. Cvetnice, kritosemenke sveta. DZS. Ljubljana, 1995.

www.wikipedia.com

www.gesneriadresearchcenter.blogspot.com

Nazaj na vrh / Back to top

Domov / Home